MARIBORSKA POBUDA

PROJEKT MARIBORSKA POBUDA
Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju, demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi

Koordinatorji Pakta za stabilnost na podlagi preteklih aktivnosti zaprosili ISCOMET naj pripravi projekt »Mariborska pobuda – Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju, demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi«, ki je začel delovati leta 2001.
Osnovna ideja projekta je organizirati ciljno usmerjene razprave v državah jugovzhodne Evrope (države bivše Jugoslavije, Albanija, Moldova, Romunija in Bolgarija) na teme, kjer lahko različne cerkve in verske skupnosti, glede na njihov velik vpliv na mišljenje in obnašanje ljudi, trajno prispevajo k spravi, strpnosti, demokraciji, človekovim pravicam, zaščiti verskih in etničnih manjšin ter sodelovanju in stabilnosti na področju jugovzhodne Evrope. Sprejemanje in spoštovanje teh vrednot je nujno za razvoj demokracije v državah jugovzhodne Evrope in njihovo vpetost v evropske strukture.
Cilji projekta so bili in bodo doseženi z sodelovanjem ljudi »dobre volje«, verniki in neverniki, člani verskih skupnosti, civilnih organizacij in institucij, akademikov, državnih uradnikov in vladnih funkcionarjev, predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij in drugih.

AKTIVNOSTI MARIBORSKE POBUDE

Mariborska pobuda je bila v program ISCOMET sprejeta, kot nadaljevanje aktivnosti ISCOMET mreže, na tretji konferenci: »Demokracija, človekove pravice in zaščita pripadnikov etničnih in verskih manjšin v jugovzhodni Evropi«, ki jo je ISCOMET sklical od 23. do 25. februarja 2001 na Bledu.
Pobudo za ta projekt sta dala tedaj predsedujoči Pakta za stabilnost dr. Panagiotis Roumeliotis in posebni koordinator pakta g. Donald Kursch. Za izvedbo projekta sta predlagala ISCOMET Mrežo za demokracijo, človekove pravice, zaščito manjšin, sodelovanje in razvoj v jugovzhodni Evropi kot organizacijo, ki bi glede na izkušnje in dotedanje delo projekt lahko pripravila in koordinirala. Predlog projekta je pod pokroviteljstvom vlade Republike Slovenije pripravila delovna skupina mednarodne nevladne organizacije ISCOMET v sodelovanju z Evropskim centrom za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS).

MOLDOVA
Svet Evrope v okviru programa CBM (Confidence Building Meassures) – »Program ukrepov za izgradnjo zaupanja« sofinancira projekt v Moldovi, ki poteka od maja 2004. Vodi in koordinira ga Mariborska pobuda.
Junija 2004 je Mariborska pobuda kot del projekta Moldova v glavnem mestu Chisinau (Kišinjevu) organizirala konferenco za laično in versko javnost o medverskem dialogu, vlogi religije in njenem vplivu na razvoj demokracije v Moldovi. Lokalni partner ISCOMET mreže je ASER – Združenje /zveza/ za etnične in regionalne študije, ki pripravlja tudi internetne strani, aprila 2005 pa so predstavili tudi publikacijo Demokracija in religija v Moldovi, ki je izšla v romunskem in angleškem jeziku z osemnajstimi referati lanske konference.
Konec maja 2005 je bil zaključek Projekta Moldova. Želja Mariborske pobude je nadaljevati z novimi vsebinami, predvsem na področju različnih oblik čezmejnega sodelovanja v Moldovi.

ROMUNIJA – TEMIŠVAR
Druga okrogla miza »Demokracija in religija – izkušnja Romunije« je potekala 31. maja in 1. junija 2002 v Timisoari v Romuniji. Organiziral jo je ISCOMET – Inštitut za etnične in regionalne študije v sodelovanju z: Aeropagus centrom za krščanske študije in sodobno umetnost, Timisoara; Euroregionalnim centrom za demokracijo, Timisoara in ECERS – Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru.

SRBIJA – BEOGRAD
Prvi dogodek v okviru Mariborske iniciative je bila okrogla miza »Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju, demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi« 14. in 15. decembra 2001 v Beogradu. Organizirana je bila v kooperaciji s Centrom za študije Religij in etnične raziskave Beograd. Udeležili so se je vsi predstavniki večjih verskih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije, strokovnjaki iz laičnih krogov in predstavniki mednarodnih organizacij in institucij. Ob koncu so sprejeli »Beograjsko deklaracijo – o vlogi verskih skupnosti in verski svobodi v demokratični družbi«.